Ob prihodu v prečudovito naravo Vojskega so našo skupino pozdravili učitelji CŠOD-ja in nam predstavili dom ter tedenski potek šole v naravi. Dan smo začeli z okusnim kosilom, ki je skupino spodbudil za premagovanje strahu pred višino s plezanjem po umetni steni in razburljivim streljanjem z lokom. Po večerji smo se odpravili še na nočni pohod skozi gozd in ga začinili s kepanjem na snegu. Čez celotni teden so bile na urniku zanimive in nevsakdanje dejavnosti. Urjenje preživetvenih veščin s kurjenjem ognja in postavljanja bivakov smo odpravili z odliko. Spoznali smo vrste lišajev, ki so zelo dobri indikatorji čistosti zraka. V neokrnjeni naravi smo si ogledali največjo Partizansko tiskarno – Slovenija. Ob številnih sprehodih skozi gozd smo ugotavljali vrste dreves in iz letnic le teh preučevali njihovo starost. Sprejeli smo kuharski izziv v pripravi idrijskih žlikrofov – pri kosilu smo jih vse pojedli, tako lahko hitro ugotovite, da smo tudi za kuhinjskim pultom pravi mojstri. Navdušili smo se nad nordijsko hojo in klekljanjem čipk. Zadnji večer smo pripravili taborni ogenj in ob prijetnih pogovorih pekli hrenovke ter jabolka. Pred odhodom domov, smo lahko božali kače, želve, podgane, hrošče in paličnjake. Šola v naravi je na naš razred vplivala pozitivno, saj smo se med tednom zelo povezali in postali še boljši prijatelji. Se že veselimo naslednje podobne izkušnje. Prilagamo še nekaj utrinkov v slikovnem gradivu. Saj veste, kako pravijo: »Slika pove več kot tisoč besed.«
V ponedeljek, 12. 3. 2024 smo učenci od 1. do 5. razreda skupaj z učiteljicami obiskali gledališče v Kopru. Tam smo si ogledali zaodrje in med ogledom spoznali veliko novih stvari. Ogledali smo si tudi predstavo z naslovom LOLI, BOLI IN SVET POLN ČUDES. Predstava je večinoma govorila o družboslovju in naravoslovju, a kljub temu je bila precej zanimiva. Na koncu smo lahko spoznali Loli. Mislim, da smo iz gledališča prišli vsi z nasmehi do ušes.
Učenci 7. razreda so bili pred počitnicami pri urah slovenščine zelo igralsko usmerjeni. Samostojno so pripravili gledališko igro na podlagi odlomka Pet pepelk avtorja Žarka Petana za učitelje. Ne samo da so se izkazali v vlogi igralcev, tudi kot režiserji, kostumografi in scenaristi so bili vrhunski.
V duhu tradicije in z roko v roki smo začeli petkov tehniški dan. Škoromati iz Podgrada in Hrušice so obiskali učence naše šole in jim predstavili zgodovino delovanja škoromatov in maske, ki zaznamujejo ne samo bistriško, temveč tudi slovensko kulturno dediščino. Skupaj z njimi so zaplesali ples in tako odganjali zimo.
Obiskale so nas tudi gospe iz Podgrada, ki sta nam pokazali, kako se izdeluje rože iz krep papirja za okrasitev škoromatovih kap. Nastalo je veliko rož, ki bodo krasile avlo naše šole.
Vsem obiskovalcem se iskreno zahvaljujemo in upamo, da se ta tradicija ohrani.
Na naši šoli že nekaj let sodelujemo v projektu Radi pišemo z roko. Dejavnosti, ki so povezane z vsebino pisanja letošnje teme Zapisi časa o nas, smo pričeli že v mesecu decembru, ko smo razobesili plakate po šoli in spoznali ambasadorje Tedna pisanja z roko.
Vse ure oddelčne skupnosti smo v mescu januarju namenili tej temi. Najprej smo se pogovarjali o pomenu pisanja z roko, zatem smo si ogledali nekaj posnetkov, ki so bili povezani s to temo in sledilo je zapisovanje dnevnika.
Učenci so pisali dnevnik v obliki zvežčiča, na temo Sledi časa o nas, v katere so zapisovali, kako sebe vidijo v januarju 2024. V dnevnike so pisali z najrazličnejšimi pisali. Eni so uživali pri pisanju s kokošjimi peresi, drugi z raznobarvnimi flomastri.
Svoje dnevnike so opremili tudi s fotografijami, sličicami najljubših igrač, športnikov, igralcev, hrane…
Zbrali so tudi misli, pregovore, reke, ki jim najbolj ustrezajo oz. jih najbolje opišejo.
Nekateri starši so dodali misli, želje in opise, kako oni vidijo svoje otroke.
Pisanje in tudi branje je steklo. Med prostimi trenutki so učenci v avli, kjer so bili razstavljeni njihovi izdelki, skrbno prebirali svoja dela, se zabavali in spoznavali še na drugačen način.
