V torek, 8.12., so učenci od 6. do 9. razreda imeli kulturni dan. Zaradi trenutnih razmer so si učenci ogledali dva filma prek pretočnega formata, nato pa se je vsak učenec prelevil v vlogo kritika in zapisal, kaj meni o filmu.
6. razred je gledal fantazijsko-akcijski film z naslovom Moj dedi je padel z Marsa, ki skozi prijateljstvo deklice in robota pripoveduje o moči, ki jo ima ljubezen.
Sedmošolci, osmošolci in devetošolci pa film Ne pozabi dihati, ki je prejel letošnjo nagrado za najboljši igrani celovečerni film. Film govori o odnosih v družini, prvi ljubezni, posesivnosti, mladostniški nepremišljenosti in o soočanju z izgubo ljube osebe.
Žan Volf Granduč, 7.razred, je zapisal:
Ogledal sem si film in zgodba mi je bila všeč. Glavna tema je bratovska ljubezen in odraščanje.
Zanimivo je bilo, kako je imel mlajši brat Klemen rad svojega starejšega brata Petra. Ves čas sta bila skupaj, dokler se Peter ni začel družiti s Sonjo in »pozabil« nanj.
Klemen je potreboval očeta. Le tega je videl v svojem bratu in trenerju tenisa. Težava je bila tudi, ker mame ni bilo doma, on pa je potreboval starša. Imel je samo prijateljico in enega prijatelja. Bil je osamljen, zato je počel lumparije.
Spoznal sem, da ni dobro piti preveč alkohola in da je druženje s starši pomembno. Mama se je zanašala na Petra, da ga bo pazil, kar ni bilo prav. Sicer je res, da bi bilo lepše, če bi Peter ostal skupaj z družino, a tudi on se je moral osamosvojiti. Mamo ni zanimalo, kako je Klemnu v šoli in kako se obnaša na teniških tekmah…in to tudi ni lepo.
Petru je bilo seveda še vedno mar zanj. Ko so odšli s kanuji in sta se tepla, ter je Klemen padel v reko in se udaril v glavo, je spoznal, da bi ga bratova smrt prizadela. Takrat mu je Peter pomagal in ga rešil.
Na koncu je Klemen spoznal, da ga brat ne zapušča zato, ker ga nima rad, ampak zato, ker mora tudi on imeti svoje življenje.
Skratka, film mi je bil res všeč.
