V petek, 2. aprila 2021 smo izvedli tehniški dan in si pričarali velikonočno vzdušje, pa čeprav od doma. Šege in navade so pomemben del ohranjanja naše dediščine. Izdelali smo pestro paleto izdelkov, ki so simbol Velike noči. V galeriji si lahko ogledate naša velikonočna jajčka v različnih barvah in tehnikah, košarice in velikonočne dekoracije. Manjkalo pa ni niti prazničnih dobrot.
Čeprav je letošnja zbiralna akcija potekala v nekoliko drugačnih okoliščinah, smo ponovno dokazali, da skupaj zmoremo in odgovorno skrbimo za naš planet.
V tokratnji zbiralni akciji smo zbrali 7 ton papirja.
Zahvaljujemo se vsem učencem in staršem, ki ste pomagali pri zbiranju odpadnega papirja.
Vse od leta 1945 Slovenci obeležujemo 8. februar, dan Prešernove smrti, za osrednji slovenski kulturni praznik. Vendar v vseh letih do sedaj se ga še ni obeležilo na način kot letos. Praznovanje je bilo zaradi epidemije okrnjeno. Vsi učenci – razen prve triade – so imeli kulturni dan in obeležitev kulturnega dne on line. Ogledali so si virtualno predstavo Po Sloveniji s popotnikom Jakom, kjer so aktivno sodelovali in obnovili pomen kulturnega dne ter prišli do zaključka, da je kulturni dan dediščina, ki jo je treba ohranjati.
Maja Štembergar Prosen, učit.slov.
V času pred novoletnimi počitnicami so bili učenci naše šole pozvani k izzivu v hoji pod imenom Korak za korakom. V »hoja – izzivu« so učenci pridno nabirali kilometre, se drug drugega spodbujali in v času od 14. pa do 24. decembra skupaj osvojili mogočnih 3165 kilometrov. Po izračunih in »hoji« po zemljevidu bi v 25 dneh ali drugače v 620 urah prišli do Aragonije v Španiji in nazaj domov. Kakšen uspeh!
Ker pa je bil izziv postavljen tudi kot medrazredno tekmovanje so se razredi po svojih najboljših močeh pridno razporedili od 1. do 9. mesta. In sicer je zmaga pripadla 4.razredu, ki je zbral 474,78 km, kar je zneslo 43,16 km na posameznika. Drugo mesto je osvojil 6. razred s 455,2 km ali drugače 41,38 km na učenca, tretje mesto pa so si zaslužili učenci 9.razreda s 362,99 km oz. 40,33 km na učenca. V šoli jih čaka nagradaJ
Na odlično 4. mesto so uspeli prehoditi učenci 3. razreda, 5. mesto pa so osvojili učenci iz 2. razreda. Ostali razredi so se razporedili do 9. mesta z majhnimi razlikami v kilometrih. Vrhunsko!
Vsem učencem, ki so s svojimi kilometri pripomogli k tako izvrstnemu dosežku v tem težkem času, ko je samodisciplina in vzpodbuda h gibanju še kako pomembna, iskreno čestitamo! Hkrati upamo, da se bomo v bodoče gibalnih izzivov s še večjim veseljem udeleževali in spodbujali sebe in svet okrog nas k promoviranju športa in »miganja« v času karantene.
Srečno in ostanite aktivni še naprej!
učiteljica športa Špela
Nekaj utrinkov: https://photos.app.goo.gl/vfZeJKi4e57joiaB8
Teden pisanja z roko je vseslovenska akcija, s katero ozaveščamo o pomenu ohranjanja pisanja z roko. Organizira jo Društvo Radi pišemo z roko skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo.
Tudi na naši šoli smo se že drugo leto zapored (tokrat na daljavo) priključili projektu, ki letos poteka od 18. do 22. januarja 2021.
Naši učenci so bili zelo pridni in so napisali kar nekaj pisem.
V torek, 8.12., so učenci od 6. do 9. razreda imeli kulturni dan. Zaradi trenutnih razmer so si učenci ogledali dva filma prek pretočnega formata, nato pa se je vsak učenec prelevil v vlogo kritika in zapisal, kaj meni o filmu.
6. razred je gledal fantazijsko-akcijski film z naslovom Moj dedi je padel z Marsa, ki skozi prijateljstvo deklice in robota pripoveduje o moči, ki jo ima ljubezen.
Sedmošolci, osmošolci in devetošolci pa film Ne pozabi dihati, ki je prejel letošnjo nagrado za najboljši igrani celovečerni film. Film govori o odnosih v družini, prvi ljubezni, posesivnosti, mladostniški nepremišljenosti in o soočanju z izgubo ljube osebe.
Žan Volf Granduč, 7.razred, je zapisal:
Ogledal sem si film in zgodba mi je bila všeč. Glavna tema je bratovska ljubezen in odraščanje.
Zanimivo je bilo, kako je imel mlajši brat Klemen rad svojega starejšega brata Petra. Ves čas sta bila skupaj, dokler se Peter ni začel družiti s Sonjo in »pozabil« nanj.
Klemen je potreboval očeta. Le tega je videl v svojem bratu in trenerju tenisa. Težava je bila tudi, ker mame ni bilo doma, on pa je potreboval starša. Imel je samo prijateljico in enega prijatelja. Bil je osamljen, zato je počel lumparije.
Spoznal sem, da ni dobro piti preveč alkohola in da je druženje s starši pomembno. Mama se je zanašala na Petra, da ga bo pazil, kar ni bilo prav. Sicer je res, da bi bilo lepše, če bi Peter ostal skupaj z družino, a tudi on se je moral osamosvojiti. Mamo ni zanimalo, kako je Klemnu v šoli in kako se obnaša na teniških tekmah…in to tudi ni lepo.
Petru je bilo seveda še vedno mar zanj. Ko so odšli s kanuji in sta se tepla, ter je Klemen padel v reko in se udaril v glavo, je spoznal, da bi ga bratova smrt prizadela. Takrat mu je Peter pomagal in ga rešil.
Na koncu je Klemen spoznal, da ga brat ne zapušča zato, ker ga nima rad, ampak zato, ker mora tudi on imeti svoje življenje.
Skratka, film mi je bil res všeč.