Jaz sem poseben, zame ne veljajo pravila.
Učiteljica reče, napiši nalogo, jaz pridem brez.
Učiteljica reče, bodi tiho, jaz klepetam.
Učiteljica reče, usedi se, jaz hodim po razredu gor in dol.
Učiteljica reče, vpisala te bom, jaz se ne zmenim za to.
Učiteljica reče, umiri se, a mene nosi vse povsod.
Pravila so pravila, dobra ali slaba.
Pravila niso zame.
Pravila mi povzročajo težave.
Nikolaj Tomažič, 7.razred
Ko naloge v zvezku ni,
mi sto izgovorov po glavo leti.
Učiteljica name se jezi.
Doma mi starši težijo,
ko česa ne naredim – znorijo.
Popoldne na kolesu, adijo!
Zame pravil ni,
vsaj tako se mi zdi.
Kaj pa, če sem »zasral«?
Bolje, da bi jih spoštoval.
JURE MAGLICA, 7.RAZRED
Ne poznam pravil!
Nikoli jih nisem,
In nikoli jih tudi ne bom!
Nobeden me ne bo spremenil.
V šoli kričim,
ne delam nalog,
Klici domov in vpisi,
se pa kar kopičijo.
Oče je jezen,
mama nezadovoljna,
bratec se smeje,
meni pa to ni nič važno.
Doma me kaznujejo,
a jaz pravil upošteval na bom.
In spet h knjižničarki hitim,
ker spet sem nekaj ušpičil.
Doma so me siti,
v šoli isto,
A pravil upošteval ne bom.
PIKA.
Tine Ujčič, 7.razred
Božično-novoletne počitnice – korona edition
Doživljajski spis
Letošnje počitnice so bile tako kot celo leto 2020 nekaj posebnega. Zaradi ukrepov za zajezitev korona virusa smo bili prikrajšani raznih zabav, druženj pa tudi tistega vsakoletnega prazničnega obiskovanja. Ne bom lagala, da mi je slednje kar ustrezalo, saj se mi, še posebej 1. januarja po »naporni« noči, ne ljubi preveč hoditi na obiske k vsem znancem, prijateljem in svojcem.
Tako so te počitnice minile precej počitniško bi lahko rekli. Še vreme je bilo slabo, zato sem morala večino časa preživeti v hiši. Je bila pa to odlična priložnost, da sem si lahko ogledala veliko filmov in serij. Za povrh pa mi je par dni pred počitnicami po pošti prišel projektor za v sobo, zato je bilo gledanje filmov še lepše in zabavnejše. Tudi moja družina je zelo navdušena s projektorjem in lahko bi rekla, da so mi celo malo »fouš«.
V nedeljo 3.1.2020 zvečer, ko smo zaključili z vsemi dnevnimi opravili sva se z Žigo odločila da bova gledala film v moji sobi, na projektor seveda. Moja soba je zelo majhna, zato si je Žiga moral prinesti svoj stol, ampak to naju ni oviralo. Kasneje sta se nama pridružila tudi moj oče in mama. Naredili smo si še kokice in imeli prav mali kino v moji sobi.
Še vedno ne vem, kako nam je vsem uspelo stati v moji sobi. Še na kavč se pritožujemo, češ da je vedno premajhen. Vsi skupaj stisnjeni v moji sobi smo se imeli res lepo, film pa je bil fantastičen. Čeprav smo zdaj v situaciji, ko moramo biti samo doma, to ne pomeni, da se ne moremo imeti lepo. Namreč ni važno kje si, če si z dobro družbo in ljudmi, ki jih imaš rad, lahko preživiš čudovite trenutke, pa tudi če že samo ob ogledu filma. In takšni majhni trenutki so tisto, kar v življenju šteje največ.
Žana Tomažič, 9.r
BOŽIČNO – NOVOLETNE POČITNICE
Meni najljubši spomin z letošnjih božično – novoletnih počitnic, mi je bilo silvestrovo. Kljub vsem prepovedim in ukrepom smo v novo leto nazdravili z našimi sorodniki.
Na silvestrovo smo se pri nas dobili z našimi sorodniki ter skupaj pričakali konec leta 2020. K nam so prišli malo pred deveto zvečer in skupaj smo ustrajali kar devet ur (do šeste zjutraj, ko se policijska ura konča). Res smo uživali, peli smo in plesali, veliko smo tudi pojedli in spili.
Tudi, če letos ni bilo ognjemeta, smo otroci odšli ven v vas in se zabavali v soju božičnih lučk z drugimi otroci z vasi. Okoli štirih ponoči se nam je začelo malo spati, zato smo vzeli zvočnik ter odšli za našo hišo ter še malo plesali in se sprehajali. Bilo je malo čudno, ker je bilo vse tiho. Ni bilo avtov, nisi slišal lajanja psov, vsi so spali.
Naredili smo tudi par zelo lepih slikic vseh nas skupaj, da bomo imeli za spomin. Poslali smo veliko voščil po telefonu in vsem zaželeli srečo v novem letu. Okoli štirih in pol zjutraj smo prišli v hišo in se še eno uro lovili in skrivali, ter nato gledali grozljivko in se ob njej pogovarjali o naših novoletnih zaprisegah.
Tako je kot bi mignil prišla šesta ura zjutraj, ko so oni odšli. Poslovili smo se in se strinjali, da drugo leto ponovimo, saj je to že naša dolgoletna tradicija. Mami sem nato pomagala pospraviti del mize ter se odpravila spat ob šestih in pol zjutraj, ko je sestra že spala.
Res je bilo eno lepših silvestrovanj.. Upam, da nam bo leto 2021 prineslo nazaj življenje, kot smo ga bili vajeni in smo ga imeli za samoumevno.
Zala Cek, 9.razred
Bil je lep večer, zvezde so žmigetale na nebu, v sobi je igrala glasba in vsi smo se imeli lepo. Za vsaj ta trenutek smo lahko pustili naše skrbi na strani in pozabili, kaj se danes dogaja na tem svetu.
Na televiziji je bil prižgan Veseljak. Z nasmehi so moji stari starši peli pesmi, ki so igrale. V sobo je prišel Dominik z otroškim šampanjcem v rokah. Navadnega šampanjca nismo imeli, saj mama pravi, da ga nikoli ne spijemo do konca in gre v nič.
Dominik odpre šampanjec, čepek leti po dnevni sobi in prevrne par figuric v jaslicah. Na televiziji začnejo odštevati sekunde, a Dominik ni niti začel točiti v kozarce. Ura odbije polnoč in vsak počasi vzame svoj kozarec. Skupaj vstanemo, nazdravimo, se objamemo in si vsi zaželimo srečno novo leto.
V daljavi so zunaj že začele pokati petarde in v odgovor so jim psi naglas zalajali. Vsi smo sedeli in gledali, kako so se pisane luči svetile na nebu. Še zadnjič smo si vsi zaželeli, da bo to leto boljše od prejšnjega in bo poln zdravja in sreče. Zaželeli smo si lahko noč in počasi odšli vsak v svojo posteljo. Vedeli smo naše želje v prihodnjem letu, a nobeden ne ve ali sploh pričakuje kaj vse se lahko zgodi.
Evelin S. (9. r.)
Med božično-novoletnimi prazniki sem bil s starši v naši vikend koči na Sviščakih. Najlepši dan je bil božični dan.
Na božično jutro smo se že zgodaj zbudili. Sneg je počasi naletaval in mama je predlagala, da se povzpnemo na Snežnik. V nahrbtnike smo pospravili vso potrebno opremo za zimski vzpon. Višje ko smo se vzpenjali, vse bolj je snežilo in korak je bil vse težji. Proti vrhu nam se je že zelo udiralo, bila je megla in začelo je močno pihati. Po dobrih dveh urah hoje smo končno dosegli vrh. Planinska koča je bila zaprta, zato smo se zatekli v bivak, kjer smo spili topel čaj in si malo odpočili. Povratek nazaj je bil zelo zabaven, saj je bilo zelo ledeno in smo se bolj drsali kot hodili. V kočo smo se vrnili utrujeni in premraženi.
Ta dan je zapadlo več kot 20cm snega, na Snežniku pa dvakrat toliko. Vzpon v takšnih razmerah zahteva dobro kondicijo in veliko previdnosti. Bil je fantastičen dan. Kljub utrujenosti sem se popoldne odšel še sankat s prijatelji.
ANDREJ B., 9.RAZRED
Silvestrovo navadno praznujemo z družino ali prijatelji. Letos zaradi situacije s korono nismo mogli praznovati s prijatelji. Iz nekega razloga so prepovedali tudi prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov. Zaradi tega je bilo novo leto tiho in sploh ni bilo občutka veselja in novega začetka kot vsa leta doslej. Moje silvestrovo je bilo sprva malo dolgočasno, kasneje pa se je vse spremenilo.
Okoli dvajsetih sta šla moja starša voščiti sorodnikom, ki so skoraj naši sosedi, jaz in sestra pa smo ostale doma. Kasneje sva se jim pridružili še midve. Večer je bil malo dolgočasen. Ob enajst trideset ponoči smo se počasi odpravljali domov, da bi novo leto praznovali sami. Takrat mi pišejo prijatelji, če želim z njimi počakati polnoč. Dobili smo se in skupaj čakali.
To je bil zame najlepši vstop v novo leto doslej. Upam, da bo takšnih še veliko. In da se bomo drugo leto spet dobili brez mask in varnostne razdalje.
Nuša P
Bil je zadnji dan leta 2020. Silvestrski večer je bil lansko leto malo poseben, saj smo praznovali in dočakali novo leto skupaj s svojo družino.
Z družino smo si pripravljali večerjo. Ker so nekateri zbirčni, smo vsi skupaj pripravljali. Pripravljali smo si hamburger. Vsi smo si lahko izbrali, kaj bomo imeli v hamburgerju. Po večerji smo si ogledali filme. Ko je bilo skoraj polnoč, smo se vsi zbrali v jedilnici in dočakali novo leto. Odprli smo šampanjce in nazdravili. Voščili smo si in vsak je šel na svoj kraj. Eni so šli spat, drugi pa smo gledali filme.
Spoznala sem, da sploh ni tako slabo praznovati s svojo družino. Bilo je prav lepo. Ne glede čez kaj gremo ali čez kaj bomo šli, bo zmeraj naša družina tista, ki nam bo pomagala. Imejmo se radi in uživajmo s svojo družino, saj enkrat nam bo še žal, da nismo bili toliko z njimi.
ALEŠA G., 9.RAZRED
Ker sem muslimanka, ne praznujem božiča, silvestrovega itd. Zato smo skupaj z družino praznovali samo novo leto. Pa tudi, če smo bili sami z družino, smo se imeli lepo. Komaj sem čakala počitnice, da nimamo več šole.
Doma sem z mlajšo sestrico delali piškotke, malo so bili črni, ampak nič za to. Naše rokice so bile ustvarjalne. Bilo je malo snega, kepali smo se, prej pa smo uspeli narediti zelo čudnega snežaka. Precej smešen je bil. Večinoma smo se zabavili zunaj ali pa v kuhinji.
Čakali smo novo leto . Ko je bila ura polnoč, smo si voščili in ostali še malo budni. Jaz sem ostala budna celo do 3h zjutraj, se pogovarjala s prijatelji in jim voščila novo leto.
Čeprav so bili prazniki kar dolgi, so bili še vedno prekratki.
Imela sem se lepo čez te nasmejane in zanimive počitnice.
SAMRA H., 9.razred
Čudni danes so ti časi,
virus nam stoji pred vrati.
OSTANITE DOMA!
Ne hodite v trgovine,
službe in hotele fine.
OSTANITE DOMA!
Televizijo poglejte,
ob komediji se smejte.
OSTANITE DOMA!
Krpo v roke vzemite,
mami prahec pobrišite.
OSTANITE DOMA!
OSTANITE DOMA!
Žan Volf Granduč, 7.r.
Letošnje šolanje je malo drugačno, in tudi moji dnevi so drugačni. Kako ga preživim?
Zjutraj vstanem, si umijem obraz, zobe, se oblečem ter pojem zajtrk. Prižgem računalnik, se prijavim na mail ter grem pogledat, če je kaj novega v spletnih učilnicah. Naredim nalogo iz predmetov, ki so tisti dan na urniku. Če je kakšen ZOOM poskrbim, da nobeden ne hodi v mojo sobo, ter pri ZOOMu sodelujem. Nalogo, ki jo moramo poslati, jo poskusim poslati še isti dan. Če mi to ne uspe, pa jo naslednji dan. Nalogo delam približno do 10.00. Če so pa vmes ZOOMi pa do 12.00. Okrog 13.00 jem kosilo. Tako imam potem celo popoldne za zabavo, ker vse končam dopoldne. Ob sredah in petkih imam glasbeno šolo, ki je tudi na daljavo.
Tako jaz preživljam čas.
Uma Ceglar, 6.razred