OSNOVNA ŠOLA
RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD
VZGOJNI NAČRT
PODGRAD, 2014
UVOD
Vzgojno delovanje je sestavni del vzgojno izobraževalnega procesa šole. Izhodišče vzgojnega delovanja predstavlja 2. člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/2006 in 102/ 2007), v katerem so podrobno predstavljeni cilji osnovne šole, vzgojna načela in vrednote, ki jih naj razvija sodobna šola.
Vzgojni načrt je dokument, ki podrobneje opredeljuje in usmerja vzgojno delovanje naše šole na področjih razvijanja tistih vrednot, ki so bila kot prednostna ugotovljena v analizi stanja vzgojnega delovanja, v šol. letu 2007/08.
Vzgojni načrt se na osnovi spremljave in evalvacije dopolnjuje, nadgrajuje, spreminja.
Vzgojni načrt je tudi priložnost za intenzivnejše vključevanje staršev in učencev v oblikovanje kulture šole. Je spodbuda k večji medsebojni povezanosti, dogovarjanju in prevzemanju skupnih odgovornosti.
Z drobnimi koraki bomo ob sodelovanju učencev, učiteljev in staršev gradili boljše medsebojne odnose in avtonomnost šole.
(vizija naše šole)
Vzgojni načrt vsebuje:
• vzgojne dejavnosti : proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje in usmerjanje, pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov ter vzgojni opomini
• oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši
Z vzgojnim načrtom šola določi:
NAČINE DOSEGANJA IN URESNIČEVANJA CILJEV IN VREDNOT z:
– upoštevanjem potreb in interesov učencev,
– upoštevanjem posebnosti širšega okolja,
VZGOJNE DEJAVNOSTI:
– proaktivne in preventivne dejavnosti,
– svetovanje in usmerjanje,
– pohvale, priznanja, nagrade,
– vzgojni ukrepi,
– vzgojni opomini.
OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI
– njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje
NAČINI DOSEGANJA IN URESNIČEVANJA
CILJEV IN VREDNOT
Za doseganje in uresničevanje ciljev osnovnošolskega izobraževanja bomo v šoli:
• zagotavljali kvalitetno vzgojno izobraževalno delo in pogoje za delo, ki bo omogočalo osebnostni razvoj učencev v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje
• z raznimi aktivnostmi, predavanji, ogledi in obiski spodbujali skladni telesni, spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
• ob nekaterih državnih in kulturnih praznikih organizirali proslave, prireditve in kulturne dejavnosti, s katerimi bomo razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti;
• s projekti, tekmovanji in sodelovanji bomo razvijali pri učencih pismenosti v slovenskem jeziku kot sporazumevanje v tujih jezikih ter razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju;
• organizirali vzgojno izobraževalno delo na način, ki bo upošteval celovit in vsestranski razvoj učenca in obenem spoštoval otrokovo individualnost in podpiral ustvarjalnost.
Doseganja in uresničevanja vrednot
Vrednote so smerokazi – z njihovo pomočjo vemo, kam naj »potujemo«. Iz njih izvirajo prepričanja in stališča, zavzetost in dolgoročni cilji. Zato je izbor vrednot bistven sestavni del vzgojnega načrta.
V tem šolskem letu bomo posebno pozornost posvetili »prebujanju« naslednjih vrednot pri učencih:
1. MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE IN UPOŠTEVANJE PRAVIL LEPEGA VEDENJA
2. ZNANJE
3. POŠTENJE, ISKRENOST
4. ODGOVORNOST
1. MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE IN UPOŠTEVANJE PRAVIL LEPEGA VEDENJA
Medsebojno spoštovanje in upoštevanje pravil lepega vedenja je pogoj za uspešno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
1) Zaposleni moramo pokazati spoštljiv odnos in primeren način komunikacije do sodelavcev, učencev in staršev in biti učencem za zgled (pozdravljanje, primerno oblačenje…)
2) Učenci so dolžni spoštovati vse delavce šole, vrstnike in druge ljudi in upoštevati pravila lepega vedenja . Omenjeno izkazujejo z:
• izrekanjem vljudnostnih izrazov (pozdravljanje-kjerkoli, kadarkoli, kogarkoli, hvala prosim, oprosti-te, vikanje, vstajanje ob pozdravu, …)
• naslavljanjem delavcev šole z gospa/gospod učiteljica, učitelj in ne tovarišica, tovariš
• spoštovanjem vedenja v šolskih prostorih (učilnica, jedilnica, telovadnica,…)
• strpnostjo in priznavanjem drugačnosti (učenci z učnimi težavami, nadarjeni, drugi jezik, kultura, oblačenje,…)
3) Starši :
• naslavljajo delavce šole na enak način kot učenci, ta način komunikacije naj se začne že v vrtcu.
• naj upoštevajo učiteljev delovni čas,
• neprimerne komentarje o učiteljih in drugih delavcih šole, naj ne izrekajo pred otroci.
2. ZNANJE
Vsi se moramo truditi, da bo znanje postalo vrednota in ne le ocena.
1) Zaposleni v ta namen:
• uporabljamo različne sodobne metode pouka, ki ga prilagodimo učencem,
• ustvarjamo spodbudne pogoje za učenje,
• učence navajamo na samostojno iskanje informacij (določimo točen rok, ki naj ne bo prekratek in ne predolg),
• učence navajamo na samostojnost,
• smo pri svojem delovanju dosledni,
• se strokovno izobražujemo.
2) Učenci pridobivajo nova znanja tako, da:
• sproti opravljajo svoje učne dolžnosti (pisanje med poukom, domače naloge, prinašanje šolskih potrebščin,…)
• sodelujejo pri pouku,
• se držijo dogovorov z učitelji in starši,
• razvijajo svoje delovne navade.
3) Starši:
• naj ne izkazujejo pozornosti in pohvale do otroka samo ob pridobitvi lepe ocene,
• naj opazijo otrokov napredek in ga zato pohvalijo, pa čeprav to ni petica.
3. POŠTENJE, ISKRENOST
Zaposleni, učenci in starši si med seboj govorimo resnice.
4. ODGOVORNOST
1) Odgovornost izkazujejo učitelji s:
• svojo vztrajnostjo,
• strokovnostjo,
• ustvarjalnostjo,
• pravičnostjo,
• doslednostjo in spoštljivostjo,
• omogočanjem dela v zdravem okolju.
2) Učenci so odgovorni, če:
• so vztrajni,
• redno izpolnjujejo svoje dolžnosti,
• upoštevajo šolski red,
• spoštujejo delavce šole.
3) Starši izkazujejo svojo odgovornost s:
• svojo skrbnostjo,
• sodelovanjem s šolo (govorilne ure, roditeljski sestanki, tudi tisti z vzgojno tematiko-vključijo se tudi starši vrtčevih otrok, vodenjem interesnih dejavnosti, aktivnim sodelovanjem na dnevih dejavnosti – kulturni, naravoslovni, športni dnevi; delovnih akcijah,…)
• vzpodbujanjem otroka in spremljanjem njegovega razvoja.
VZGOJNE DEJAVNOSTI
PROAKTIVNE IN PREVENTIVNE DEJAVNOSTI
Za varno in spodbudno okolje in za doseganje ciljev bomo v šoli uvajali proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena tega zakona in potrebe po:
• varnosti in odsotnosti strahu.
• sprejetosti, pripadnosti in vključenosti.
• individualnosti, uspešnosti in potrjevanju.
• svobodi, izbiri, ustvarjalnosti.
• gibanju in sprostitvi.
Šola bo šolsko delo in življenje v šoli organizirala tako:
– da se bodo učenci v šoli počutili varno,
– da bodo pri šolskem delu zavzeti in ustvarjalni in
– da bodo prevzemali odgovornost za svoje vedenje in sprejemali omejitve, ki jih postavlja življenje v skupnosti.
Posebno pozornost bomo namenili:
– oblikovanju dobrih medosebnih odnosov (delavci šole – starši – učenci),
– solidarnosti in skrbi za vrstnike,
– spoštovanju in upoštevanju različnosti,
– reševanju problemov, ki zadevajo razred,
– razvijanju moralnih vrednot,
– sprejemanju odgovornosti za svoje vedenje in
– kritično vrednotenje lastnega vedenja in vedenja vrstnikov.
Posebej bomo skrbeli:
– za učence, ki se težje vključujejo v skupino in so zaradi tega lahko žrtve vrstniškega nasilja,
– za odkrivanje prikritih oblik nezaželenega vedenja (nadzor pred poukom, med in po pouku),
– spodbujalo se bo razvijanje socialnih veščin, vrstniško sodelovanje in posredovanje,
– razrednik bo zato skrbno spremljal razred in dogajanja med učenci in se bo odzival na probleme razreda ali posameznikov v razredu pri tem bo upošteval razvojni nivo učencev, posebnosti posameznih učencev in kontekst dogajanja. Pri reševanju težjih problemov bo k sodelovanju povabil svetovalno službo šole.
Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole bodo organizirane v okvirih ur oddelčne skupnosti, dni dejavnosti, v terminih interesnih dejavnosti ali kot posebni šolski projekti.
SVETOVANJE IN USMERJANJE
Svetovanje in usmerjenja bo namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri reševanju njihovih lastnih problemov, ki so povezani:
– z razvojem učenca,
– šolskim delom,
– z odnosi z vrstniki in odraslimi,
– z razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti.
Usmerjanje in svetovanje lahko poteka:
– v času šolskih obveznosti (ure oddelčne skupnosti) ali
– v času izven urnika (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba),
za kar se bomo dogovarjali s starši sprotno za vsak primer posebej.
Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med delavci šole in učenci, ki zadeva:
– šibkosti ali težave v otrokovem šolskem funkcioniranju,
– odnose z vrstniki in
– enkratne ali občasne kršitve šolskega reda.
O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega otroka se bodo dogovorili učitelji na oddelčni skupnosti s čimer bodo seznanjeni starši obravnavanega učenca.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da otrok potrebuje dlje časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se s starši dogovori za čas, v katerem bo ta proces potekal.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, bomo staršem predlagali obravnavo psiho-socialno pomoč v zunanjih ustanovah.
Cilji svetovanja in usmerjanja učencev so da:
– oblikujejo lastne cilje in načine uresničevanja,
– učinkovito organizirajo svoje šolsko in domače šolsko delo,
– spremljajo svoje delo in uspešnost,
– razmišljajo, presojajo in vrednotijo svoje vedenje in ravnanje drugih,
– prevzemajo odgovornost za svoje ravnanje,
– se znajo vživeti v ravnanje drugih,
– razumejo razloge za neprimerno vedenje,
– konstruktivno rešujejo probleme in konflikte,
– znajo ravnati in obvladovati stres, strah, čustveno napetost, frustracije, apatičnost….,
– razvijejo pozitivno samopodobo.
– dosegajo cilje, ki jih zastavi šola.
Oblike pomoči:
• organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju,
• vzpostavljanje določenih socialnih povezav med učenci,
• vključevanje učenca v določene dejavnosti,
• uvajanje v določene funkcije in druge pomembne odgovornosti,
• nudenje različnih oblik zunanje pomoči,
• dogovori z učencem o občasnih individualnih programih,
• zagotavljanje varnosti .
RESTITUCIJA
Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku restitucije sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. V nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov.
Temeljna načela restitucije:
• Poravnava je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo.
• Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil.
• Oškodovanec obliko poravnave sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.
• Spodbuja pozitivno vedenje, ne obrambnih vedenj kot kritika in kazen, ter poudarja vrednote.
• Ni kaznovalca, učenec ustvarjalno rešuje problem.
Ukrepi v postopku restitucije
V postopku restitucije ukrepi niso vnaprej določeni, potrebno jih je smiselno povezati s povzročeno:
– psihološko,
– socialno ali
– materialno škodo.
Povzročitelj škode se mora potruditi, da poišče rešitev, ki jo oškodovanec sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.
Strokovni delavci predvsem spodbujajo, usmerjajo in spremljajo proces restitucije. Ta je končan, ko oškodovanec potrdi, da je zadovoljen s poravnavo in ko povzročitelj tako na čustvenem in miselnem nivoju sprejme svoje ravnanje, kot nekaj, kar je dolžan storiti, če prej z nepremišljenim ravnanjem povzroči kakršnokoli škodo.
POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE
Pohvale, priznanja in nagrade šola podeljuje glede na spodnje kriterije.
Kdaj učenec dobi pohvalo?
– Vsak učitelj pohvalo vpiše v »vzgojni zvezek« in pohvalo pove pred celim razredom. Pohvale se v 2vzgojni zvezek2 vpisujejo z rdečim kemičnim svinčnikom.
– Razrednik mesečno zbira vpise pohval in učenca z največ vpisi pohvali pred razredom.
– Učenci lahko podajo predlog za pohvalo sošolca.
– Ravnatelj po šolskem radiu javno pohvali posamezne učence 3-krat letno (novembra, januarja in junija).
Oblika pohvale, nagrade:
– ustno (ravnatelj pred vsemi učenci) + na papirju,
– nagradni izlet.
KRITERIJI ZA IZREKANJE POHVAL ZA VZORNO VEDENJE
– so javni
– oblikujejo jih učitelji, v sodelovanju z učenci (predlogi).
Predlogi kriterijev:
1. Se spoštljivo vede do sošolcev, vrstnikov, učiteljev in drugih delavcev šole ne samo v prostorih šole, ampak tudi izven nje.
2. Goji prijateljski in strpen odnos do vrstnikov in spoštljiv delavcev šole.
3. Pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo.
4. Je pripravljen/-a opraviti tudi naloge, ki niso nujno povezane z učno obveznostjo in ocenami
5. Ima pozitiven in zavzet odnos do dela.
VZGOJNI UKREPI
Vzgojni ukrepi so posledica kršitev pravil hišnega in šolskega reda. So strokovne odločitve, da se ukrep izvede. Odločitev je lahko individualna (učitelj) ali skupinska (konferenca).
Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.
Vzgojni ukrepi/postopki so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki se uporabijo pri ponavljajočih, pogostejših in obsežnejših kršitvah pravil šolskega reda. Uporabljajo se v primerih, ko učenec kljub predhodni vzgojni pomoči, ne korigira svojega vedenja, noče sodelovati ali pa zaradi različnih razlogov tega ni sposoben.
Vzgojni ukrepi torej posredno pomagajo učencu spremeniti svoje vedenje. Vzgojni ukrep se oblikuje kot:
– ustna zahteva učečega učitelja,
– sklep katerega od organov šole (razrednik, učiteljski zbor, ravnatelj),
– dogovor šole in staršev o določenem skupnem ravnanju,
– obveza učenca o določenem ravnanju.
Vzgojni ukrepi se dokumentirajo kot zaznamki v »vzgojnem zvezku«. Za pet zaznamkov (lažjih prekrškov) v »vzgojnem zvezku« se sproži protokol ravnanja v primeru prekrška (priloga 1).
Učencu in njegovim staršem pojasnimo razloge za takšno odločitev, obliko in trajanje ukrepa in načine, s katerimi bomo preverili ali je ukrep učinkoval.
V primerih, ko to ni mogoče (npr. odstranitev učenca od šolske ure), se razgovor opravi čim prej ko je mogoče, praviloma še isti dan. Vzgojni ukrep je za učenca in njegove starše obvezujoč in se mu morajo podrediti.
S soglasjem staršev
Šola lahko vključi učenca v drugo šolo v soglasju ali na zahtevo staršev, če je potrebno iz:
• učnih ali
• vzgojnih razlogov.
Z vključitvijo mora soglašati šola, v katero se učenec vključuje.
Brez soglasja staršev
Šola lahko iz vzgojnih razlogov prešola učenca na drugo šolo brez soglasja staršev:
– če so kršitve pravil šole takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje
drugih ali
– če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta
onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.
Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobi mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij.
Z vključitvijo mora soglašati šola v katero se učenec vključuje. Šola staršem vroči odločbo o prešolanju, v kateri navede tudi ime druge šole ter datum vključitve v to šolo.
Učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena Zakona o osnovni šoli je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi.
VZGOJNI OPOMINI
Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.
Vzgojni opomin
Vzgojni opomin šola izreče za kršitve, ki so bile storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v:
• letnem delovnem načrtu,
• hišnem redu,
• pravilih šolskega reda in
• drugih aktih šole,
ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi, določeni z vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda, niso dosegli namena.
V posameznem šolskem letu lahko učencu izreče učiteljski zbor vzgojni opomin največ trikrat. Če je bil učencu izrečen drugi vzgojni opomin v šolskem letu mora šola obvestiti starše o tem, da lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu prešola na drugo šolo brez soglasja staršev, če:
• učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.
Individualizirani vzgojni načrt
Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, najkasneje v desetih delovnih dneh od izrečenega opomina pripravi individualizirani vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala. Pri pripravi individualiziranega vzgojnega načrta lahko sodelujejo tudi starši učenca.
Šola spremlja izvajanje individualiziranega vzgojnega načrta.
Prešolanje v drugo šolo
V skrajnem primeru je posledica treh izrečenih vzgojnih opominov premestitev učenca v drugo šolo brez soglasja staršev. Odločitev o tem mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.
Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobi mnenje:
• centra za socialno delo
• soglasje šole, v katero bo učenec prešolan,
• glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij.
Za učenca, ki se prešola na drugo šolo, individualizirani vzgojni načrt pripravi ta šola.
OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI
Delavci šole, učenci in starši oziroma skrbniki razvijajo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole, različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju, povrnitvah škod (npr.: restitucija). Enkrat letno šola pripravi za starše tematsko predavanje z vzgojno tematiko.
Starši se aktivno vključujejo v reševanje problemov njihovih otrok.
V posameznih primerih, ko se starši oziroma skrbniki ne vključujejo v reševanje problemov povezanih z njihovimi otroki ali jih zanemarjajo, šola k sodelovanju povabi zunanje institucije: centri za socialno delo, svetovalni centri in ostale pristojne institucije.
Zato bomo poleg običajnih oblik (roditeljski sestanki, govorilne ure) sodelovanja spodbujali:
• medsebojno komunikacijo staršev,
• se skupaj z njimi odločali o prioritetnih nalogah,
• jih sproti obveščali o osebnem razvoju pa tudi kritičnih stvareh, ki zadevajo njihovega otroka in v primerih, da otrok zaradi manj primernih vedenjskih vzorcev potrebuje posebno socialno psihološko pomoč.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da je potreben daljši in poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše povabimo na razgovor v šolo. Na razgovor lahko povabimo tudi drugega strokovnega delavca šole. V primerih, ko šola ne more zagotoviti sodelovanja staršev ali oceni, da gre pri posameznih otrocih za zanemarjanje, bomo poiskali pomoč in tudi sodelovali z drugimi institucijami psihosocialne pomoči.
Starše bomo ustno na govorilnih urah obveščali o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka.
Po telefonu, kot nujno obvestilo, bomo starše obvestili o dogodkih, ki zadevajo:
• poškodbo njihovega otroka,
• večjo materialno škodo,
• težje kršitve šolskega reda, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovega otroka.
V primeru, da se starši na ustno ali telefonsko obveščanje ne odzivajo, jih obvestimo pisno.
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE
Vzgojni načrt osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad je temeljni dokument za vzgojno delo z učenci. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje iz 2. člena Zakona o osnovni šoli.
Naloge se bodo med letom tudi dopolnjevale s sklepi strokovnih organov šole, okrožnicami in navodili Ministrstva in Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije ter s sklepi ustanovitelja.
Za realizacijo vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole.
Nosilci posameznih zadolžitev:
• SVET ŠOLE: Sprejme vzgojni načrt in poročilo o samoevalvaciji šole.
• UČITELJSKI ZBOR: Opravlja vzgojno-izobraževalni proces, oblikuje analize in smernice za nadaljnje delo.
• RAZREDNIKI: So odgovorni za vzgojno in ostalo delo v svojem oddelku.
• STARŠI: Sodelujejo pri pripravi in oblikovanju vzgojnega načrta in soustvarjanju šolske klime.
• RAVNATELJ: Uresničuje, spremlja, za zagotavlja in ugotavlja kakovost s samoevalvacijo.
Koncept Vzgojnega načrta je bil potrjen na:
Rednem sestanku učiteljskega zbora dne 25. 5. 2009.
Na seji sveta staršev dne 1. 6. 2009.
Na redni seji sveta šole 1. 6. 2009.
¸ Milan Dekleva, ravnatelj
